SPOZNAJMO OGLJIKOVE HIDRATE

KAJ SO MAKROHRANILA?

Makrohranila so organske spojine, ki jih v telo vnašamo v razmeroma velikih količinah (gramih) in nam služijo kot vir energije, imajo pa tudi veliko drugih pomembnih funkcij v telesu. Razvrščamo jih glede na njihovo kemijsko sestavo. Mednje spadajo ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. V naši prehrani morajo biti zastopana vsa makrohranila. Po splošnih smernicah naj bi človek  dnevno zaužil 55-65% ogljikovih hidratov, 25-30% maščob in 10-15% beljakovin, vendar pa to ni tako enostavno. Medtem ko nekomu prija prehrana z večjim deležem maščob, drugi ne more funkcionirati brez ogljikovih hidratov. Ljudje smo si različni in temu primerno se tudi različno prehranjujemo za dosego optimalnega zdravja in fizičnih preferenc. Da pa razumemo, kaj naše telo potrebujemo pa moramo začeti pri osnovah. V prvem delu bomo podrobno spoznali sestavo in prebavo ogljikovih hidratov.

Selection of comptex carbohydrates sources on white background

Vir: angohealth.com

 Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati (OH) so kemične spojine sestavljene iz ogljika, vodika in kisika. Predstavljajo primarni vir energije za človeški organizem, predvsem za živčni sistem. En gram ogljikovih hidratov sprosti 4 kcal energije. Pomembni so tudi pri ustvarjanju zaloge glikogena v jetrih in mišicah, kjer služijo kot energijska rezerva. V večjih količinah se nahajajo v rižu, kruhu, testeninah, sadju, zelenjavi, stročnicah, sladkih pijačah in sladicah. Ogljikove hidrate delimo na enostavne (monosaharidi) in sestavljene (disahardi, polisaharidi). Monosaharidi so sestavljeni iz ene enote sladkorja in so končni produkt razgradnje ogljikovih hidratov. To so glukoza, fruktoza, galaktoza in manoza. Glukoza je glavna energijska molekula v našem telesu, ki ob normalnem delovanju celic predstavlja konstanten vir molekule ATP (adenozin-tri-fosfat), ta pa služi kot vir energije pri procesih kot so biosinteza in celične delitve. Glukozo v telesu imenujemo tudi krvni sladkor. Po krvi potuje do različnih organov, sodeluje pri presnovnih poteh ali prestavlja vir energije drugim molekulam (maščobe, aminokisline). Nahaja se v sadju, medu in različnih vrstah zelenjave. Fruktoza ali sadni sladkor se nahaja večinoma v sadju in medu. Od glukoze se razlikuje po kemijski sestavi in presnavljanju. Galaktoza pa je sestavina mlečnega sladkorja, kemijsko sicer bolj sorodna glukozi. Disaharidi pa so sestavljeni iz dveh enakih ali različnih monosaharidov. V to skupino spadajo maltoza (glukoza + glukoza), saharoza ali namizni sladkor (glukoza + fruktoza) in laktoza ali mlečni sladkor (glukoza + galaktoza). Polisaharidi pa so sestavljeni iz več kot 10 sadnih enot, katere delimo na prebavljive, delno prebavljive in neprebavljive. Med prebavljive uvrščamo škrob in glikogen, ki v naravi služita kot rezerva energije pri rastlinah (škrob) in živalih (glikogen). Neprebavljive polisaharide oziroma vlaknine pa naprej delimo še na netopne (celuloza) in topne (hemiceluloza, pektin). V telesu se v črevesju lahko absorbirajo le monosaharidi, ki ostanejo nespremenjeni, disaharidi in polisaharidi pa se morajo v procesu prebave razgraditi na enostavne sladkorje.  Prebava ogljikovih hidratov se začne takoj po zaužitju v ustih s pomočjo encima alfa amilaze (AA). Z grizenjem pride do mehaničnega drobljenja, AA pa nato prične s svojim delovanjem – kemično prebavo. Prebava poteka še vso pot do želodca, kjer želodčna kislina nevtralizira delovanje encima. Nadaljuje se v tankem črevesju, kjer se ogljikovi hidrati cepijo na krajše enote do monosaharidov, ki se potem absorbirajo v kri in potujejo do različnih organov ali tkiv in jih oskrbujejo z energijo. Po jedi, ki vsebuje ogljikove hidrate se poviša koncentracija glukoze v krvi, kar povzroči povečano izločanje hormona inzulina. Ta spodbuja vsrkavanje glukoze v jetra in mišice, kjer se glukoza pretvarja v energijo. Jetra jo hranijo v obliki glikogena (rezerva), ki se nato kasneje pretvori v energijo ob večjem stresu ali telesnem naporu. Preostala količina glukoze, ki se ni porabila za oskrbo celic, mišic in jeter gre v maščobne celice kjer se skladišči v obliki trigliceridov – maščob.

Naslednjič pa o tem kateri ogljikovi hidrati so bolj zdravi za uživanje kot drugi.

Sabina Benedičič, (dipl. inž. živ. in preh., UN) 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

w

Connecting to %s